Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 28. oktober 2018 ― Ilustratorka, slikarka in kiparka Maja Babic Kosir se po desetih letih življenja in dela v tujini predstavlja s svojo prvo samostojno (slikarsko) razstavo doma, katera tudi tokrat odseva avtoričino iskanje lepote v življenju, ne žalosti in bolečine. Njeno ustvarjanje ostaja zavezano intimni eksistencialni izkušnji, kjer se vedno znova podaja na introvertirano iskanje notranjih osebnih in zasebnih doživljajev in počutij. Ob avtoričinem raziskovanju umetnosti kot terapije so se začele rojevati impulzivne podobe, za katerimi se je največkrat skrival močan čustven naboj. V katarzičnih risbah in slikah lahko še vedno najdemo sledi kiparke, ki se med drugim kažejo v bogatih nanosih barve na platno. Intuitivnost, priklic in povezava s (preteklimi) občutji in hrepenenji so omogočili nezaveden prihod besed, ki v delih delujejo spontano, igrivo in sproščeno. Z razstavo »I have to go /// bollocks« umetnica nadaljuje s postavljanjem vprašanj identitete, dojemanja žensk in ženskosti, seksualnosti, (razočarane) ljubezni in hrepenenja po njej. Kot sama pravi, ko ustvarja je brez cenzure. Tako ne slači le figur, ampak nam pokaže kako se osvoboditi družbenih norm, pravil in teže »normalnosti« ter ustvariti vsaj prepih za patriarhalno postanost. Having lived and worked abroad for ten years, illustrator, painter and sculptor Maja Babič Košir returns home to present her first solo exhibition (of paintings) here. As is typical for her, the works displayed will reflect the author’s search for beauty in life rather than pain and sorrow. Her work remains committed to intimate existential experience, always embarking on an introverted search for personal and private happenings and moods. The artist’s research into art as therapy has led to impulsive images, which, in most cases, were hiding a strong emotional charge. The cathartic drawings and paintings yet contain the traces of a sculptor, such as thick layers of paint on canvas. Intuition, evocation and connection with (past) feelings and

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 28. oktober 2018 ― Menažerija je nastala kot rezultat raziskav ekonomije umetnosti, umetniškega trga in trga povpraševanja in ponudbe, vpliva trendov in preučevanja življenjskih slogov ter prioritet, ki jih je umetnica Iris Pokovec podrobneje predelala v svoji magistrski nalogi z naslovom Všečnost in Kupljivost. Prva dela Menažerije so bila predstavljena kot praktični del magisterija jeseni 2017. Menažerija je brand umetniških in dekorativnih del. S tem je mišljeno, da so dela lahko oboje, da lahko visijo v galeriji kot umetniška dela, ali služijo dekoraciji doma. Če sodimo po naslovu razstave, avtorico zanimata predvsem pojma všečnost in kupljivost in odnosi med njima in namen je bil ustvariti prav to – umetniška dela, ki so všečna in kupljiva. Menažerija se ne posveča prodaji del na umetniškem trgu, temveč prodaji umetniških del na splošnem trgu, torej trgu povpraševanja in ponudbe. Celotna ideja je po svoji naravi povsem ekonomska, vendar se od drugih tovrstnih poskusov loči po tem, da je hkrati tudi umetniška. Menažerija želi popularizirati likovno umetnost, ne da bi ji s tem odvzela umetniško vrednost. Popularizacijo umetnosti vidi kot nujnost, saj umetnost in kultura žal ne igrata pomembnih vlog v vsakdanu potrošnika, pogosto zaradi nerazumevanja sodobne umetnosti, ki navadno zahteva določeno strokovno podlago. Takšna umetnost izpostavlja problematike, s katerimi se potencialni gledalec ne more poistovetiti in jih posledično ne zna ceniti, oziroma svoj prosti čas raje preživi ob dejavnostih, ki so mu v zabavo in sprostitev. Menažerija sledi trendom všečnega, kar v kombinaciji s klasičnim razumevanjem umetniških del (slike, kipi, grafike) pretvori v umetniška in dekorativna dela, ki gledalca nagovarjajo z vizualno preprostim jezikom, s čemer so takoj bolj dosegljiva splošni javnosti, ter poskrbi, da so vsi aspekti predstavitve projekta (od zasnove razstav in vse do opisa vsakega dela) osnovani na zabavni izkušnji ter, da je obisk Menažerijinih dogodkov, gledalcu v veselje in zaba